Rabotilnica: Covekot e del od celiot svet

Materijal:Napishani prashanja za sekoj ucenik na list i prasanja za celata grupaza diskusija

Cel:
Cel na ovaa igra e da se dokaze deka covekot e del od celiot svet

Postapka:
Prviot del od rabotilnicata e prezentacija na domashnite zadaci koj se dadeni vo predhodnata rabotilnica.
Ucenicite soopshtuvaat kako pominalo intervjuto so clenovite od semejstvoto, prijatelite ili sosedite. Vo rabotilnicata moze da prisustvuva licnost koja posetila poveke stranski drzavi vo zavisnost od zainteresiranosta na ucesnicite za nekoja zemja.
Vremeto treba da se ogranici na 3 minuti najmnogu za sekoj govornik.

Prasanja: najdi nekoj vo prostorijata koj...
a) koj patuval vo tuga drzava
b) ima prijateli so koi se dopishuva vo taa zemja
c) uci stranski jazik
d) ima rodnini vo strnstvo
e) saka da slusha stranska muzika
f) mu pomognal na covek koj e vo poseta
g) saka stranska kujna
i) ima strnska marka na avtomobil
j) zivee vo kuka kade se zboruvaat poveke stranski jazici
h) ima rodnini koi se rodeni vo druga zemja
k) neodamna videl vo vesnik clen za druga zemja
l) neodamna razgovaral so nekoj koj zivee vo stranstvo
m) neodamna naucil nesto za druga zemja preku televizija

Diskusija –prasanja za grupna diskusija
1. Shto naucivte eden od drug za ovoj proces?
2. Shto ve iznenadi najmnogu od toa shot go doznavte za drugarite od drugata zemja?
3. Shto vi pokaza ovaa igra za nasiot svet?

Rabotilnica:Turisti

Materijal :
Hamer ili karton, flomasteri vo boja. Po moznost i oprema za turisti.

Cel:
1. Ovaa igra se dodeluva na ulogi i go stimulira sudirot megu kulturite i ovzmozuva na ucesnicite da gi uvidat stereotipite.Toa ke im pomogne da stanat svesni za moznite nedorazbiranja vo takvi situacii.Se menuvaat ulogite kako sekoj bi se <>.
2. Ucesnicite vezbaat sposobnosti na komunikacija.

Postapka:
Najdobro e da se raboti vo dve razlicni grupi; sekoja bi imala svoj animator, koj bi im pomagal na grupite za upatstvata i karakteristikite. Eden na grupata <> i drug na grupata <>.Dobro e i ovaa grupa da ima svoe ime koe go davaat samite ucesnici.

1. Sekoja grupa e vo svoja ucilnica. Imaat 15 min. vreme da napravat plan kako da se razvie rabotata i da se pripremat za uloga. Turistite kazuvaat podatoci za svojata zemja,ocekuvanje od patuvanjeto i pripremaat oprema kako fotoaparati mobilni telefoni, kako i stranski banknoti. Ako nemaat vistinski mozat i da se nacrtaat. Tie si davaat na sebe si iminja.
Kulturnite elementi moraat da bidat homogeni. I tie mozat da bidat pretstaveni so crtezi.

2. Dvajca turisti se srekavaat so clenovi od drugata grupa<> dodeka kupuvaat ukrasi i slikaat. Koga ke se vratat raskazuvaat sto doziveale. Opisuvaat toa sto primetile za kulturata<>.
Grupata <>megusebno diskutira za vpecatocite od prvata sredba so turistite i davaat svoe mislenje za stavot na turistite.
3. Turistite upagaaat vo zemjata na grupata <> koe saka da go zadrzi svoeto sekojdnevno odnesuvanje.
4. Dvete grupi se sostavaat poradi povratni informacii.
-Kako se cuvstvuvaat turistite?
-Kako se cuvstvuva grupata <>?
-Sto turistite mislat za grupata <>?
Turistite objasnuvaat koj e problemot vo odnesuvanjeto na grupata <>
-Spored mislenjeto na turistite, shot mozela da napravi grupata <> , kako bi pomognala pri sredbata.
-Spored mislenjata na grupata <> shot bi trebalo da napravat turistite za da ne smetaat.
-Ako povtorno se vratat vo zemjata na grupata <> sto bi znaele i bi napravile za da postapat podobro.

Domasni zadaci ili prodolzenie
Ucenicite povtoruvaat prasanja na clenovite od svoeto semejstvo, rodnini i prijateli koi posetile drugi drzavi ili gi kanat da bidat eden den zaedno so niv kako bi gi podelile iskustvata so lugeto koi imaat drugo kulturno odnesuvanje
Ili da diskutiraat sto razbrale vo tekot na intervjuto.

Rabotilnica: Site razlicni, site ramnopravni

Materijal: Kreda ili nesto drugo sto moze da se nacrta na pod, hartija A4 format za sekoj ucenik, 5 hamera, molivi flomasteri, markeri.


Cel:
1. Ucenicite ke naucat da se zapoznavaat i megusebno da se prifakaat.
2. Ucenicite mozat da otkrijat zaednicki tocki za koi ne se svesni.
3. Ucenicite mozat da istrazuvaat stavovi i iskustva od neednakvosti.

Postapka:
1. Se kazuvaat karakteristiki, edna po edna. Shtom edna se kaze, linijata ja pominuvaat tie koi ja imaat taa karakteristika.

Primer : site koi
-nosat pantaloni
-imaat plavi oci
-se postari
-patuvale po Evropa
-redovno citaat venik
-bile izlozeni na diskriminacija
-imaat predrasudi
Se objasnuva sto se toa diskriminacija i predrasudi-Tuka moze da se dodade uste nekoj primer za postarite ucenici. Od ucenicite se bara da dadat sugestii za drugi karakteristiki. Megutoa nastavnikot mora da bidat svesni za toa sto moze da bide osetlivo.

2.Ucenicite komentiraat :
-Dali nekoj se nashol vo grupa so licnost za koja misli deka nema nisto zaednicko?
-Kako se cuvstvuvaat onie koi se vo pogolema grupa?
-Kako se cuvstvuva toj koj ostanal sam?

Varijanta :2
Shtom se navede nekoja karakteristika ,ucenicite se pomestuvaat za da napravat grupa od clenovi so ista karakteristika.
Tie ostanuvaat malku zaedno za da porazgovaraat za toa sto im e zaednicko: pr.toa shto ke go kazat se odnesuva na prifatliv oblik na odnesuvanje.

3. Nabrojte poveke razliki megu lugeto na hamer.

4. Ucesnicite se delat na cetiri grupi.
Sekoja ekipa pravi spisok na edna odredena vid na razlika:
-Fizicki razliki
-Psiholoski razliki
-Drustveni razliki
-Kulturni razliki

Procenka:
Sekoj ucenik na list pishuva sto sfatil razmisluvajki za razlikata megu lugeto.

Sfativ deka znaev……
ama nauciv …….
Moeto najgolemo iznenaduvanje bese…..